Skip to content
Aleš Smrekar,Bojan Erhartič,Mateja Šmid Hribar: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
1,99

zgodovina in geografija

Ocena: 78% | 15 ocen

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Aleš Smrekar, Bojan Erhartič, Mateja Šmid Hribar


Med zelenimi površinami v Ljubljani ima posebno mesto območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, ki se razteza zahodno od središča mesta. Leta 1984 je bilo z odlokom razglašeno za krajinski park. V odloku, ki je že zastarel, je posebej izpostavljeno, da park soustvarja identiteto mesta Ljubljane, kjer naravne in kulturne prvine sestavljajo enotno pokrajinsko podobo. Najšibkejši člen odloka je upravljanje s krajinskim parkom, saj kljub varstvenemu režimu ne določa ne njegovega upravljavca ne kaj se sme početi v njem in na kakšen način. Območje krajinskega parka sestavljajo parkovni del Tivoli, osrednji gozdni del ter zeleni pas ob Poti (nekdanja Pot spominov in tovarištva) na zahodu. Podani so predlogi za upravljanje in razvoj krajinskega parka, v sklopu katerih so nakazane možnosti širitve različnih že obstoječih dejavnosti.


Lastnost Vrednost
Založba ZRC SAZU
Zbirka Georitem
Leto izdaje 2011
Strani 134
Jezik slovenski
Tip datoteke pdf
ISBN 9789612545765

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund


Dolg opis

Kakovostno bivalno okolje je izjemno pomembna vrednota v življenju sodobnega človeka, ki se ne meri le z višino bruto domačega proizvoda, ampak je eden od kazalcev tudi količina in kakovost zelenih površin, ki omogočajo prijetnejše in ne nazadnje tudi bolj zdravo bivanje. Slednjega se običajno zavemo šele, ko je njihovo pomanjkanje že kritično.Območje krajinskega parka sestavljajo parkovni del Tivoli, osrednji gozdni del ter zeleni pas ob Poti (nekdanja Pot spominov in tovarištva) na zahodu. Vsak izmed teh delov ima prepoznavno vrednost, ponuja drugačne načine doživljanja narave in preživljanja prostega časa ter zagotavlja različne življenjske prostore rastlinam in živalim. Na vse tri sestavne dele je treba gledati kot na dopolnjujočo se celoto, po kateri se območje razlikuje od drugih parkov oziroma zelenih površin v primerljivih evropskih mestih.V gozdnem delu je najpogostejša oblika rekreacije hoja, na Poti pa kolesarjenje. V parku Tivoli srečamo tako sprehajalce kot kolesarje, čeprav je tam kolesarjenje prepovedano. Zaradi velikega obiska krajinskega parka, v njem se zvrsti tudi do 20.000 obiskovalcev dnevno, oziroma po grobi oceni okrog 1.750.000 ljudi letno, prihaja do konflikta med lastniki zemljišč, obiskovalci ter cilji ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Številna nasprotja med deležniki, ki zavirajo ureditev razmer v parku, so cokla nadaljnjega razvoja območja, a na nekaterih področjih je vendarle mogoče zaznati napredek.Nujno bi bilo treba določiti profesionalnega upravljavca krajinskega parka, ki bi moral imeti ustrezno širino in znanja tako o varstvu narave in ohranjanju kulturne pokrajine kot o navzočnosti človeka v parku. Trenutno je območje precej zanemarjeno in marsikje (po nepotrebnem) preveč degradirano. Nujna bi bila tudi conacija parka z ustrezno razmestitvijo dejavnosti. Povezovanje vsebin, ki so že prisotne v krajinskem parku, v mozaik zgodb, bo pomembnejše kot umeščanje novih grajenih struktur. Podani so predlogi za upravljanje in razvoj krajinskega parka, v sklopu katerih so nakazane možnosti širitve različnih že obstoječih dejavnosti.


Povezane knjige


Božo Repe, Darja Kerec: Slovenija, moja dežela
17,99
Božo Repe, Darja Kerec
Slovenija, moja dežela
Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike
23,99
Jakob J. Kenda
Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike
Različni avtorji in avtorice: Geografija v šoli
8,99
Različni avtorji in avtorice
Geografija v šoli
Različni avtorji in avtorice: Zgodovina v šoli
11,99
Različni avtorji in avtorice
Zgodovina v šoli
Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
4,99
Jože Karlovšek
Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
Christopher Clark: Mesečniki - Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno
18,99
Christopher Clark
Mesečniki - Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno

Druge knjige avtorja: Aleš Smrekar


Aleš Smrekar: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane
1,99
Aleš Smrekar
Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane
Aleš Smrekar,Drago Kladnik: Gnojišča na Ljubljanskem polju
1,99
Aleš Smrekar,Drago Kladnik
Gnojišča na Ljubljanskem polju
Irena Rejec Brancelj,Aleš Smrekar,Drago Kladnik (ur.): Podtalnica Ljubljanskega polja
1,99
Irena Rejec Brancelj,Aleš Smrekar,Drago Kladnik (ur.)
Podtalnica Ljubljanskega polja
Brigita Jamnik,Aleš Smrekar,Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani
1,99
Brigita Jamnik,Aleš Smrekar,Borut Vrščaj
Vrtičkarstvo v Ljubljani
Aleš Smrekar,Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane
1,99
Aleš Smrekar,Drago Kladnik
Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane
Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi
1,99
Aleš Smrekar
Zavest ljudi o pitni vodi

Druge knjige avtorja: Bojan Erhartič


Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer
1,99
Bojan Erhartič
Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer