Skip to content
Aleš Smrekar,Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane
1,99

zgodovina in geografija

Ocena: 78% | 15 ocen

Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane

Aleš Smrekar, Drago Kladnik


Knjiga celovito obravnava zasebne vodnjake in vrtine na območju Ljubljane, zlasti z vidika varovanja okolja in še posebej podzemne vode. Podrobno so preučena vodovarstvena območja ob črpališčih pitne vode na Ljubljanskem polju, torej v Mestni občini Ljubljana, ter na vodovarstvenem območju vodarne Brest v sosednji občini Ig. Vodnjake smo raziskali tudi na vmesnem Ljubljanskem barju. Vodnjaki imajo lahko poleg temeljne funkcije oskrbovanja z vodo tudi estetski in simbolni pomen. Osredotočili smo se izključno na zasebne vodnjake in vrtine, ki niso registrirani in so zato nenadzorovani. S podrobnim terenskim delom smo jih evidentirali 1686, od tega smo jih 1294 natančno popisali. Čeprav gre za študijo v konkretni slovenski pokrajini, je knjiga namenjena tudi tistim, ki bi se radi seznanili z metodologijo inventarizacije tovrstnih objektov in jo poskušali prenesti v drugo pokrajino.


Lastnost Vrednost
Založba ZRC SAZU
Zbirka Georitem
Leto izdaje 2007
Strani 100
Jezik slovenski
Tip datoteke pdf
ISBN 9789612545314

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund


Dolg opis

V preteklosti so bili vodnjaki namenjeni oskrbi z vodo Ljubljančanov in okoličanov, po zgraditvi javnega vodovodnega omrežja pa so izgubili prvotno vlogo in predstavljajo točke potencialnega onesnaženja podtalnice. Vrtine so sodobnejši pojav. So sicer manj izpostavljene onesnaževanju, vendar pa z njimi posamezniki nenadzorovano, največkrat povsem samovoljno uporabljajo vodo iz podtalnice, ki je zagotovo naravni vir najširšega pomena.Razlikujemo tri vrste objektov: izkopane, izvrtane in zabite. Izkopani objekti so vodnjaki z večjimi premeri, ki so izdelani s kopanjem jaškov in morebitno obdelavo njihovega oboda; primerni so za individualno oskrbo z vodo iz manjših globin. Izvrtani objekti so vrtine manjšega premera, ki se z mehanskimi svedri izvrtajo v tla tako, da iz vrtin odstranijo izvrtani material s pomočjo svedrov. Primerni so za individualno oskrbo z vodo iz večjih globin. Zabiti objekti pa so luknje z manjšimi premeri, pri katerih so v tla zabite tanjše naluknjane cevi. Tudi ti so primerni za individualno oskrbo z vodo, vendar iz manjših globin.Zaradi celovitega nadzora smo na obravnavanih območjih popisali vsa tovrstna vodna zajetja. S podrobnim terenskim delom smo evidentirali 1686 vodnih objektov, od tega smo jih 1294 natančno popisali, preostalih 392 zabitih vodnjakov pa je v vrtičkarskem naselju južno od Črnuč, na levem bregu Save. Od vseh objektov jih je bilo 48,9 % zabitih, 46,1 % izkopanih in 2,0 % izvrtanih.Sedem desetin podrobno preučenih objektov je na vrtovih ali dvoriščih neposredno ob stanovanjskih hišah, več kot desetina jih je med vrtički, nekaj odstotkov pa jih je razmeščenih med obdelovalnimi zemljišči. V uporabi jih je približno tri petine. Medtem ko je bila nekdaj voda namenjena oskrbi človeka in živine ter pranju, se v novejšem času uporablja zlasti za zalivanje vrtnin in namakanje poljščin. Problematična je lega vodnjakov v bližini gnojišč in gnojnih jam. V posameznih primerih smo ugotovili neposredno onesnaževanje podtalnice prek izpustov oziroma iztokov odpadne vode v vodnjake.Za obstoječe vodnjake in vrtine v uporabi bi bilo treba načrtno izvesti analizo kakovosti vode. Objekte s slabo kakovostjo vode bi bilo treba sanirati, opuščene objekte pa bi lahko bodisi zasuli ali jih obnovili skladno s sodobnimi spoznanji.Publikacija je namenjena bralcem, ki se želijo seznaniti s problematiko zasebnih vodnjakov in vrtin. Čeprav gre za aplikativen prikaz v konkretni slovenski pokrajini, je knjiga namenjena tudi tistim, ki bi se radi seznanili z metodologijo inventarizacije tovrstnih objektov ter jo poskušali prenesti v drugo pokrajino, in nenazadnje tudi tistim, ki iščejo odgovore na vprašanja o posledicah tovrstnih človekovih posegov v okolje.


Povezane knjige


Božo Repe, Darja Kerec: Slovenija, moja dežela
17,99
Božo Repe, Darja Kerec
Slovenija, moja dežela
Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike
23,99
Jakob J. Kenda
Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike
Različni avtorji in avtorice: Geografija v šoli
8,99
Različni avtorji in avtorice
Geografija v šoli
Različni avtorji in avtorice: Zgodovina v šoli
11,99
Različni avtorji in avtorice
Zgodovina v šoli
Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
4,99
Jože Karlovšek
Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
Christopher Clark: Mesečniki - Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno
18,99
Christopher Clark
Mesečniki - Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno

Druge knjige avtorja: Aleš Smrekar


Aleš Smrekar: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane
1,99
Aleš Smrekar
Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane
Aleš Smrekar,Drago Kladnik: Gnojišča na Ljubljanskem polju
1,99
Aleš Smrekar,Drago Kladnik
Gnojišča na Ljubljanskem polju
Aleš Smrekar,Bojan Erhartič,Mateja Šmid Hribar: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
1,99
Aleš Smrekar,Bojan Erhartič,Mateja Šmid Hribar
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Irena Rejec Brancelj,Aleš Smrekar,Drago Kladnik (ur.): Podtalnica Ljubljanskega polja
1,99
Irena Rejec Brancelj,Aleš Smrekar,Drago Kladnik (ur.)
Podtalnica Ljubljanskega polja
Brigita Jamnik,Aleš Smrekar,Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani
1,99
Brigita Jamnik,Aleš Smrekar,Borut Vrščaj
Vrtičkarstvo v Ljubljani
Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi
1,99
Aleš Smrekar
Zavest ljudi o pitni vodi

Druge knjige avtorja: Drago Kladnik


Jerneja Fridl,Drago Kladnik,Milan Orožen Adamič,Drago Perko,Mimi Urbanc (ur.): Atlant
1,99
Jerneja Fridl,Drago Kladnik,Milan Orožen Adamič,Drago Perko,Mimi Urbanc (ur.)
Atlant
Aleš Smrekar,Drago Kladnik: Gnojišča na Ljubljanskem polju
1,99
Aleš Smrekar,Drago Kladnik
Gnojišča na Ljubljanskem polju
Rožle Bratec Mrvar,Lukas Birsak,Jerneja Fridl,Drago Kladnik,Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica
1,99
Rožle Bratec Mrvar,Lukas Birsak,Jerneja Fridl,Drago Kladnik,Jurij Kunaver
Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica
Drago Kladnik: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen
1,99
Drago Kladnik
Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen
Lučka Ažman Momirski,Drago Kladnik: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji
1,99
Lučka Ažman Momirski,Drago Kladnik
Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji