Miha Remec : Nečista hči

Dolg opis

Nečista hči, je značilna po tem, da je v njej erotika najbolj izrazito v funkciji osnovnega in nosilnega sporočila. Le-to pa je večplastno in večpomensko. Po eni strani pravi, da erotika tako kot smisel in kot sredstvo ni sposobna zadovoljiti človeka, po drugi pa da kljub njej človeška vrsta (lahko) usiha in izgine (predvsem zaradi lastnega nespametnega ravnanja, ki se tu manifestira zlasti skozi zelo onesnaženo in za življenje komajda kje še primerno zemeljsko površje). Pri človeku namreč ne gre pričakovati, tudi v erotičnem smislu ne, da bo ravnal samo funkcionalno, kadar je to eksistenčno nujno in neizogibno.

Človek je pač protislovno in zapleteno bitje, racionalno in iracionalno. To mu je včasih v pogubo, drugič spet nasprotno, a drugače verjetno ne gre (s čimer Remec postavi pod vprašaj nekatere ustaljene moralne principe in predsodke o človekovem obnašanju).

Tega se ne da predvideti in ne programirati, kajti potem to ne bi bil več človek.

Janez Majnič (Uvodni esej v Astralnih svetilnikih, 1993)

Fabula Nečiste hčere je jasna in linearno nezapletena. Osrednja sta motiva  jalovosti in plodnosti, povezana s problemom krvoskrunstva. Job Harp živi  z dvema hčerkama,  jalovo Gajo in plodno  Rejo , na umirajoči Zemlji. Spozabi se z Gajo, vsi skupaj se odselijo na rodoviten in še neonesnažen Zemlje in čakajo na junaka, ki naj bi nadaljeval njihov rod. Ta pride, vendar se zaljubi v jalovo Gajo in z njo odide , medtem ko oče in Reja čakata naprej. Sporočilo Nečiste hčere je značilno: človek sodobne civilizacije je postal nesposoben za svoje poslanstvo – nadaljevanje vrste, zaradi spolne zlorabe je kaznovan, zemeljska prihodnost se mu trga iz rok, kot vrsta izginja.

(Drago Bajt)