Josip Osti : Življenje s knjigami

Svojo esejistično zbirko je Josip Osti razdelil na tri dele. V prvem se ukvarja s prozo (romani ter kratkimi zgodbami) in esejistiko, tako se v svojih razmišljanjih in razglabljanjih ukvarja s pripovedništvom Isaaca Bashevisa Singerja, piše o esejih in romanih Carlosa Fuentesa, se loti erotike med peklom resničnosti in rajem sanj ob romanu Maria Vargasa Llose Don Rigobertove beležnice, piše o Slovencih v prozi Fulvia Tomizze, o kafkovskem hladu in hašekovski toplini ob romanu Fasada Libuše Monikove, razpiše se o poeziji Adama Zagajewskega, premisli Thomasovo inačico postmodernističnega romana, se poglobi v romanu Intimnost Hanifa Kureishija, potem se loti še metafore kot ključa za resničnost pri romanih Michela Viewgha in sklene prvi razdelek z obravnavo Veličkovićevega romanesknega prvenca Vojna, podobna burleski. V drugem razdelku se loti potovanj in potopisov, to obdela v naslednjih esejih: Potopis v Bosni in Hercegovini, Igra zrcal v romanu Ivana Lovrenovića Potovanje Ivana Frane Jukića, Avtor izmišljen, osebe resnične ali o Flisarjevem romanu Potovanje predaleč, Magija pripovedovanja ali o Zgodbah s poti Evalda Flisarja.
V tretjem razdelku se loti dnevniške literature, piše o dnevnikih Andrea Gida, Franza Kafke, Witolda Gombrowicza in Maxa Frischa, k temu pa pridoda še esej o pismih pisateljev in epistolarni literaturi. Gre za nedvomno aktualne premisleke o književnosti naše dobe (20. in 21. stoletja) in poglobljene uvide v določene poetike avtorjev (tudi v primerjalnem smislu), ki so pomembno sooblikovali svetovno, evropsko in slovensko književnost.