Gorazd Kovačič : Proti družbi
Podrobnosti knjige
Koncept družbenosti pri Hanni Arendt in meje sociologije
Cilj emancipacije družbeno zatiranih ne more biti njihova »vključitev v družbo«, kakršna je, temveč sprememba zatiralskih družbenih norm in »praks«. Prizadevanje za emancipacijo v okviru zatiralskih družbenih struktur ali, z drugimi besedami, prizadevanje za integracijo vanje je kontraproduktivno.V svojem knjižnem prvencu Gorazd Kovačič analizira pojmovanje družbe v vsakdanjem življenju, v političnih govoricah in v družbenih vedah.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Sophia |
Zbirka | Teorija |
Oprema | Uroš Zorman |
Leto izdaje | 2013 |
Strani | 220 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789616768740 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Dolg opis
Cilj emancipacije družbeno zatiranih ne more biti njihova »vključitev v družbo«, kakršna je, temveč sprememba zatiralskih družbenih norm in »praks«. Prizadevanje za emancipacijo v okviru zatiralskih družbenih struktur ali, z drugimi besedami, prizadevanje za integracijo vanje je kontraproduktivno.V svojem knjižnem prvencu Gorazd Kovačič analizira pojmovanje družbe v vsakdanjem življenju, v političnih govoricah in v družbenih vedah. Zanimajo ga ideološke predpostavke in implikacije tega pojma, s čimer seže k izhodiščem moderne družboslovne misli. Kritični pogled nanjo razvije prek pionirske raziskave koncepta družbenosti v obsežnem opusu Hanne Arendt, zlasti v njenih knjigah Izvori totalitarizma, Vita activa, O revoluciji in Rahel Varnhagen. Avtor razvije eksistencialistično interpretacijo Hanne Arendt in tako ugotovi, da družbeni odnosi po Hanni Arendt pomenijo predvsem odnose nasilja in gospostva, vključevanje v družbo pa implicira konformnost in sprejemanje zatiralskih norm in ravnanj. Toda družbeno ravnanje v tej perspektivi ni strukturna danost, temveč je le ena od možnosti, saj ljudje lahko tudi zavrnejo kolaboracijo z družbo in s tem odnosom gospostva vzamejo moč. Možnost česa takšnega pa je v sociološkem horizontu težko misliti, saj je »sociologija usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človeškega bivanja in gospostvenih odnosov«.
Povezane knjige
![Angus Phillips, Miha Kovač: Je to knjiga? Angus Phillips, Miha Kovač: Je to knjiga?](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789612825898.jpg)
![Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789617204308.jpg)
![Karel Gržan: Misel v ujetništvu velikega inkvizitorja Karel Gržan: Misel v ujetništvu velikega inkvizitorja](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789612748197.jpg)
![Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789617114638.jpg)
![Uroš Perko: Duševne motnje v športu Uroš Perko: Duševne motnje v športu](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789617114621.jpg)
![Jakob Streit: Zakaj otroci potrebujejo pravljice? Jakob Streit: Zakaj otroci potrebujejo pravljice?](https://www.biblos.si/uploads/images/r_900_700/9789617114614.jpg)