Aleister Crowley : Zakon je za vse

NASLOV PRIČUJOČEGA ZVEZKA, Zakon Je Za Vse, smo povzeli po najbolj znani ameriški izdaji »Razširjenih komentarjev«, ki jo je uredil pokojni ameriški psihoanalitik reichovske šole ter nekaj časa Crowleyev osebni tajnik Israel Regardie in je kot taka v vseh svojih ponatisih naletela na zelo širok in odobravajoč sprejem. Editorjev uvod v le-to je sicer malo preveč ameriški ter zelo oseben, zato ga ob tej naši slovenski izdaji izpuščamo. Nekako se nam je zdelo, da on celoten fenomen Knjige Zakona zreducira na sicer zelo aktualen problem »seksa, drog in religije«, dočim hočemo mi poudariti predvsem njeno filozofsko plat. Domala v celoti gre namreč za filozofsko razlago verzov Knjige Zakona, ki se na razrešujoč način dotikajo vseh intelektualnih in moralnih problemov sodobnosti; in sicer filozofsko v širšem pomenu besede ter v pomenu, ki ustreza naši viziji filozofije prihodnosti, ki sta jo začrtala predvsem dva filozofa, Nietzsche in Hegel...

Glavna skrb pričujoče Knjige Zakona, kakor je razvidno iz samega naslova, je etika, se pravi znanost o človekovi dolžnosti – do sebe, do človeka, do Boga, numinoznega ali nezavednega, ter do sveta, narave. S svojo novoeonsko magijsko formulo nam na način naravnega Simbolnega Reda predstavi v prvi vrsti tisto etično in moralno paradigmo bodočnosti, o kateri si drznejo odkrito diskutirati zgolj najambicioznejši filozofi in humanisti, to je tisti, ki so uvideli nezadostnost in zmotnost ali lahkovernost Kantovega kategoričnega imperativa...

Crowley (v Genezi Libra AL v Dodatku) pravi, da je s Knjigo Zakona končno in neizpodbitno dokazan obstoj Duše (ali Boga, če hočete), ki je zmožna obstajati v finejši materiji od običajne mesene; prej je bilo to zgolj pravljica. Žal je to pristno mistično izkustvo domala nemogoče dopovedati nekomu, ki še nikoli ni izkusil blaženosti bivanja izven svojega fizičnega telesa, se pravi, da se še ni prebudil iz sna, ki ga običajni ljudje imenujejo budnost...

Skratka, KONEC je s tiranijo in praznoverjem tradicionalne teologije, njenega enoboštva ter lažne morale. S pričujočo Knjigo Zakona je storjen dokončen kopernikanski preobrat v emancipaciji človeka kot sonca, zvezde ter resničnega zakonodajalca v svojem življenju...

Zakon Teleme je najtesnejša možna zaveza našega etosa in volje-ljubezni; problem za dandanašnje gmajnarje ali pogane oziroma neznabožce je zgolj v tem, da ni več nobene instance, na katero bi se lahko zanašali in prizivali, razen, seveda, njihovega lastnega bogovskega Sebstva, ki pa včasih, kar je vsled tisočletij lažne morale in suženjstva nekemu zunanjemu fetišu sicer razumljivo, zataji. Kako pa je s Teboj, ljuba bralka, in bistri bralec?