10,99

Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja

Štefan Vevar

Pričujoča študija opredeljuje in skuša reglementirati žariščne probleme literarnega prevajanja. Osrednji motiv in teroretska novost študije je nov normativni teoretski model, ki prinaša kriterialni aparat za solidno literarno prevajanje ter inštrumentarij za literarno prevodno kritiko, s tem pa vzpostavlja most med teorijo in prakso literarnega prevajanja.


Podrobnosti

Lastnost Vrednost
Založnik Beletrina
Zbirka eBeletrina
Leto izdaje 2017
Strani 137
Jezik slovenski
Tip datoteke epub

Decription

Pričujoča študija opredeljuje in skuša reglementirati žariščne probleme literarnega prevajanja. V njenem središču je kriterij ekvivalence – kot univerzalni, kompleksni in diferencirani princip prevodne enakovrednosti. Osrednji motiv in teroretska novost študije je nov normativni teoretski model, ki prinaša kriterialni aparat za solidno literarno prevajanje ter inštrumentarij za literarno prevodno kritiko, s tem pa vzpostavlja most med teorijo in prakso literarnega prevajanja. Prevodni praksi, ki se (pre)pogosto udejanja na zgolj intuitivni ravni, daje na voljo razvidno in pregledno racionalno oporo, literarno prevodno kritiko pa preusmerja od linearnega prijema h kompleksnemu uvidu v problem literarnega prevoda.

Štefan Vevar, mag. germanistike, višji kustos, prevajalec zlasti velikih imen nemške književnosti (Fontaneja, Novalisa, Musila, Dürrenmatta, Stifterja, Brocha, Goetheja, Grassa), prevodni kritik.

Odlomek

V pričujoči študiji bom skušal opredeliti in prikazati poglavitne aspekte, dejavnike in principe teorije literarnega prevajanja. Označitev »poglavitne« ni besedni evfemizem, kajti z »aspekti« imam v mislih osrednje problemske celote in gledišča, s katerih presojamo teorijo, s principi in dejavniki pa standardizirano paradigmo za literarno prevajanje neogibnih dejavnikov, ki jih kaže upoštevati pri vsaki prevodni odločitvi, da bi jo lahko imeli za umestno.

 Študija je koncipirana tako, da jo sestavljajo štiri poglavja. V prvem poglavju gre za predstavitev različnih izhodišč in pristopov k teoriji, ob katerih sem shematično prikazal možnosti različnih prijemov ter se pri tem sproti opredeljeval za svojega. Hkrati sem hotel s tem »postavljanjem na stališče«« demonstrirati prakso, ki se v teoriji žal pogosto izpušča, namreč, da kaže bralcu najprej orisati okvire paradigme (framework), znotraj katere operira raziskovalec in ki jo namerava postulirati v nadaljevanju.

 V drugem delu sem se spoprijel s fenomenom in problemom prevajalske ekvivalence in jo opredelil širše od tradicionalne semantične ustreznosti. Ker je prevodna ekvivalenca tisto osrednje področje in normativni kriterij vsakega (literarnega) prevajanja, ki določa status vseh drugih relevantnih kategorij, se moja naloga osredotoča predvsem nanjo. In ko v nalogi ugotavljam, kako doseči v prevodu solidno stopnjo ekvivalence, v bistvu razčlenjujem in opredeljujem zakonitosti kakovostnega literarnega prevajanja.

 V zvezi s tem sem tu razvil kriterialni model ekvivalence – verigo principov, ki jo preverljivo določajo. To je osrednji motiv in hkrati teoretska novost pričujoče naloge – nov normativni teoretski model, ki sem ga izdelal, da bi z njim postavil most med teorijo in prakso literarnega prevajanja, hkrati pa ustvaril temeljni kriterialni aparat za solidno literarno prevajanje ter inštrumentarij za literarno prevodno kritiko. Literarni prevodni proces naj bi s tem postal pregleden in obvladljiv.