Benjamin Štular : Mali grad

Dolg opis

Monografija prinaša nova vedenja o srednjeveški preteklosti malograjskega griča (Mali grad v Kamniku) na podlagi serije virov, od pisnih do arheoloških; slednji imajo v besedilu osrednjo vlogo. Temelj dela je tipološka in kronološka opredelitve visokosrednjeveške lončenine in kovinskih predmetov, najdenih med dolgoletnimi arheološkimi izkopavanji na gradu. Tipološke opredelitve avtorju služijo za vzpostavitev okvirja v katerem predstavi življenjsko zgodbo Malega gradu.Predzgodovina gradu se začne z zgodnjesrednjeveškim grobiščem ob cerkvi. V 12. stoletju, morda pa že v 11., je bil zgrajen kamnit grad. Zgodovinski kontekst napeljuje na sklep, da je bil grad postavljen predvsem z namenom neposredno nadzorovati tesen na pomembni poti med prvotnim ozemljem mejne grofije Kranjske in v 11. stoletju priključene Savinjske marke. To potrjuje tudi avtorjeva analiza umestitve gradu v prostor.Na prelomu med 12. in 13. stoletjem je bil grad močno razširjen, tako da je obsegal ves grič. Največ arheoloških virov je iz druge polovice 13. stoletja. Kljub velikemu obsegu pa materialna kultura kaže na precej reven grad, kar kaže na zmanjšan pomen gradu v drugi polovici 13. stoletja.Ohranjenost zadnje faze omogoča rekonstrukcijo namembnosti grajskih prostorov.V pritličju palacija na najbolje raziskanem severovzhodnem delu gradu je bila kuhinja in najverjetneje gospodarski prostori. V prvem nadstropju so bile shranjene poljščine, v verjetnem drugem nadstropju pa so bili najverjetneje bivalni prostori. Dostop do grajskega jedra na severovzhodnem delu gradu je bil nadzorovan. Kot kaže je bilo nadzorovano shranjevanje poljščin v tem času ena pomembnejših nalog prebivalcev gradu. Grad je ob koncu 13. stoletja pogorel. Severovzhodni del gradu se je porušil in ni bil nikoli obnovljen.