9,99

Fragmenti

Empedokles

Grško-slovenska izdaja Empedoklovih fragmentov iz njegovih pesnitev O naravi in Očiščenja. Prevod dopolnjujejo Strasburški fragmenti in Florentinske sholije ter spremna študija.


Podrobnosti

Lastnost Vrednost
Založnik KUD Logos
Prevod Jan Ciglenečki
Spremna beseda Jan Ciglenečki
Leto izdaje 2017
Strani 202
Jezik Greek, Ancient (to 1453), slovenski
Tip datoteke epub

Decription

Čeprav je Empedokles mislec arhaičnega grštva, čigar delo je najbolje ohranjeno, je med izvirnimi fragmenti težko najti takšnega, ki bi med raziskovalci ne izzval diametralno nasprotnih interpretacij. Položaj postane še toliko bolj brezupen, ko se povzpnemo nad raven posameznih fragmentov in poskušamo njegovo misel zaobjeti kot celoto.

Kakor vse druge je tudi pričujoča interpretacija, ki spremlja prevod Empedoklovih fragmentov, mestoma nepopolna in odprta, vseeno pa verjamem, da napotuje v pravo smer. Temelji na predpostavki, da je bilo zgodnjegrško dojemanje tega, kar navadno imenujemo bivajoče, korenito drugačno od našega. V obsežni sekundarni literaturi, ki se zvečine odlikuje po filigranskih analizah posameznih odlomkov, misli kot celote pa se dotika na zelo anemični ravni, je slednje le redko ozaveščeno.

Izvirni Empedoklovi fragmenti so skupaj z nedavno odkritimi papirusnimi odlomki v slovenščino prvič prevedeni v celoti. V zvezi s tem je treba poudariti, da je celotno besedilo grškega izvirnika ohranjeno v homerskem heksametru, ki ga v slovenskem prevodu predvsem zaradi vsebinskih razlogov ni bilo mogoče ohranjati. V pričujoči izdaji je pesniška razsežnost izvirnika, vsaj na simbolni ravni, kompenzirana s tem, da je prevod Empedoklovih fragmentov uvrščen v zbirko Poezije.

Odlomek

FLORENTINSKE SHOLIJE

fr. 92 (Primavesi)

a) Če je mogoče, da se v nekem trenutku nič ne giblje, potem je nujno, da se to lahko zgodi v dveh (primerih). Bodisi kakor pravi Anaksagora (ta namreč trdi, da je po tem, ko so bile vse bivajoče (stvari) skupaj in so mirovale v brezmejnem času, Um vpeljal gibanje in jih razločil), bodisi kakor (pravi) Empedokles, da se (vesolje) izmenično giblje in spet miruje. Giblje se takrat, ko Ljubezen iz mnoštva napravlja Eno oziroma ko Prepir iz Enega (napravlja) mnoštvo, miruje pa v vmesnih časovnih (razdobjih).

b) Sholija k »ko Ljubezen iz mnoštva napravlja Eno«:

Sfajrosa, [tj. po novoplatonski interpretaciji] razumne razporeditve.

c) Sholija k »miruje pa v vmesnih časovnih (razdobjih)«:

Ko se je namreč Ljubezen po 60 časovnih (razdobjih) [= 6000 letih] ustavila, Prepir ni takoj napravil razdora, ampak je miroval.

fr. 93 (Primavesi)

a) Če to ni mogoče, pa je jasno, da je gibanje večno in da ni enkrat bilo, drugič pa ne; trditi kaj takega se namreč zdi še najbolj podobno pravljici. Enako pa velja tudi za trditev, da je tako po naravi in da je treba v tem videti počelo. Zdi se, da je Empedokles rekel, da je s stvarmi po nujnosti tako, da Ljubezen in Prepir (v njih) vladata izmenično in (jih) gibljeta, medtem ko v vmesnem času mirujejo.

b) Sholija k »v vmesnem času«:

Ko je preteklo 60 časovnih (razdobij) [= 6000 let], med katerimi je vladala Ljubezen, ni takoj prišlo do razdora.

fr. 94 (Primavesi)

a) Če pa pri tem določa, da to počneta izmenično [namreč, da Ljubezen zedinja in Prepir ločuje], bi moral povedati tudi, v katerih primerih je to (opazno) – tako kot (se vidi), da obstaja nekaj, kar združuje ljudi, namreč Ljubezen, (in nekaj, zaradi česar) se sovražniki med seboj izogibajo. Domneva namreč, da je tako tudi v celotnem (vesolju); tako se namreč zdi v nekaterih primerih. Da se to (dogaja) tudi v enakih časovnih (razdobjih), pa zahteva neko (dodatno) razlago.

b) Sholija k »da se to (dogaja) v istih časovnih (razdobjih)«: Prepir in Ljubezen vladata v (razmaku) 10 000 (let).

fr. 95 (Primavesi)

a) Zdi se torej, da Empedokles govori v nasprotju s pojavnimi (stvarmi) kakor tudi s samim sabo. Trdi namreč, da nobena izmed prvin ne nastane druge, pač pa vse druge (stvari) iz njih, hkrati pa takrat, ko celotno naravo razen Prepira privede skupaj v Eno, (pravi), da vsaka posamezna (prvina) znova nastane iz Enega.

b) Sholija k »skupaj v Eno«:

k Sfajrosu; da nastane razumen svet, ko zavlada Ljubezen.

c) Sholija k »vsaka posamezna (prvina) znova nastane iz Enega«

prek razločitve po 100 časovnih (razdobjih) [= 10 000 let]; po koncu vladavine Prepira nad vsem.