9,99

Človek: navodila za uporabo

Nara Petrovič

Vse, kar je treba vedeti. Pika.

Dodobra izčiščena in oplemenitena izdaja dela, ki si je med slovenskimi ljubitelji sonaravnega načina življenja prislužila že domala kultni značaj.


Podrobnosti

Lastnost Vrednost
Založnik Založba Sanje
Zbirka Luna
Oprema David Križ
Leto izdaje 2014
Strani 240
Jezik slovenski
Tip datoteke epub

Decription

Že četrto utelešenje knjige Človek: navodila za uporabo iz telesa in izpod peresa Nare Petroviča ni le knjiga, temveč terapevtski pripomoček, ki poleg čudenja nad rutinskim vsakdanom naše družbe prinaša tudi orodja za samopopravilo. A ne v obliki bližnjic, pripomočkov, diet, nasvetov, teorij in pridig, temveč z osvetlitvijo naše temeljne narave. Zato v množici priročniške literature o "zdravem načinu življenja" Človek izstopa z močjo surove resnice, ki spregovori skozi živalskost naših teles.
Glede na diagnozo družbene bolezni, ki jo prebolevamo na plečih lastnih teles, zato pretresljiva preprostost Človeka s ponovnim rojstvom dobiva vedno večjo terapevtsko veljavo. Z malo idealizma in povsem brez cinizma si upamo trditi, da je to knjiga, ki sodi v vse vrtce, šole in na zrelostne izpite, kot priložena "navodila za uporabo" morebiti že v porodnišnice.

Odlomek

ŠE ZMOREMO BITI LJUDJE?

Če lahko zorimo avtorji, naj zorijo tudi knjige. Sploh pa knjiga, kot je Človek.

Prve tri izdaje knjige Človek: navodila za uporabo je prebralo na tisoče bralcev po Sloveniji. Ker se nerad predolgo ponavljam, četrta izdaja v slovenščini, sedem let kasneje, preprosto mora biti prenovljena in predrugačena.

Vsa ta leta sem pridobival nova znanja in z izkušnjami utrjeval stara, kar pomeni, da bi zdaj tudi Človeka napisal precej drugače, če bi ga pisal prvič. Toda v knjigi je že bilo toliko edinstvenega in zares dobrega, da je potrebovala le klestenje, zasuke in manjše dodatke, ki so plod prakse in samoopazovanja v zadnjih sedmih letih.

Čeprav je to četrta izdaja Človeka, sem iz nje črtal obširne razlage o tem »kako naj bi bilo«, preskočil sem tudi četrti del »Popravi se sam« z razlago endogenega dihanja, vajami za hrbtenico po Larisi Fotini in s kratkim poglavjem o ajurvedi. Iz prvega dela sem pobral najboljše iskrice in jih razdrobil po knjigi kot začimbe. Obrnil sem tudi vrstni red, tako da so zdaj na začetku praktične teme, vmes in na koncu pa obrazložitev in poglobitev. Če boste kaj pogrešali ali pa boste zgolj radovedni, skočite v knjižnico in pokukajte v Človeka. Knjige, kakršna je bila, namreč ne bo več.

Mnogi bralci so mi pisali, kako pretreseni so bili, ko so prvič v življenju izvedeli za množico kolektivnih zablod, v katerih živimo izključno zato, ker v njih živijo vsi ostali. Preprosto pademo v družbene obrazce vedenja in jih brez razmišljanja ponavljamo. Bralci so mi pisali tudi, da so z majhnimi premiki dosegli zelo spodbudne rezultate, s katerimi so pozitivno vplivali tudi na svoje bližnje:
Najprej hvala lepa za ves trud in tvoje delo ter deljenje izkušenj z ostalimi. Marsikaj mi je po tvojem nasvetu prišlo prav, najbolj pa kakanje, ki ga, odkar sem prebrala tvoja »navodila« izvajam na priporočen način. Problemi, ki sem jih imela vse življenje pri tem, so se rešili. Zaradi nenehnih zaprtij sem imela precej slabo delovanje peristaltike. Tudi danes ravno ne občutim potrebe po iztrebljanju, ko pa se namestim v čepeč položaj, telo opravi svoje … Res sem neizmerno hvaležna, saj ko se spodnji možgani sprostijo, se tudi zgornji … Kljub športanju, jogi, vsakodnevnemu jutranjemu razgibavanju mi je bilo v službi težko sedeti ves čas na stolu in sem ga zamenjala z žogo. Je dosti bolje, trtica in zadnjica me sploh ne bolita več. Doma sedim večinoma po turško, le za odstranitev mize se zaenkrat še nisem mogla »shandlati« z možem. In kako zelo uživam v prizemeljnem načinu sedenja in prehranjevanja!!!

Ni nam treba živeti v zablodi na ravni najosnovnejših telesnih funkcij: dihanja, gledanja, poslušanja, dela, sedenja, hranjenja, higiene, sranja … samo zato, ker tako živijo vsi drugi. Zdaj vemo, kako to spremeniti. Prav tako vemo, da se (r)evolucija začne s sranjem.

Tisti, ki me poznajo, vedo, da je sranje moja tema. Vse, kar je povezano z iztrebljanjem, sem sistematiziral v vedi, ki ji pravim fekologija. Kdor dojame bistvo fekologije – ko to bistvo tudi preizkusi in si na tej ravni dopusti biti malo živalski –, bo veliko lažje razumel vse ostalo, o čemer pišem. Zato je v prvem delu knjige precej strani posvečenih prav tej temi. 

Preden vas prepustim vsebini, naj ponovim le še zadnji odstavek predgovora k dosedanjim izdajam Človeka, ob katerem mi še zdaj zaigra srce: 
Edina prava rešitev je naučiti se (spet) biti žival, oziroma obnoviti starodavni spomin, ki ga še nosimo v genih. Ko pravim, naj postanete živali, vas ne vabim k primitivnosti, surovosti, nezavednosti, anarhiji, temveč k preseganju kulturne »človeškosti«, k združitvi živalskega in božanskega v eno, v zares pravo Človeškost. Doslej smo si pravili »ljudje«, da bi se ločili od sveta, zdaj si najprej recimo »živali«, da se s svetom spet povežemo; tako bomo postali bogovi, ki bodo zares dostojni imena Ljudje.